Splet ponuja veliko, hkrati pa tudi veliko jemlje, predvsem svobodo. Le malo ljudi ve, da je vsak njihov klik na medmrežju nekje shranjen, prav tako objava. Če je bil nedavno naš največji strah, da nam bodo vlomili, ko bomo na dopustu, je zdaj večja verjetnost, da vam bodo vdrli v spletno banko, ali elektronsko pošto.

Pred nevarnostmi spleta ni varen nihče, a najbolj ranljivi so otroci. Na to so danes, na mednarodni dan pogrešanih otrok, opozorili tudi na slovenski policiji. Slovenska policija se je danes v sodelovanju z evropsko mrežo policijskih strokovnjakov PEN-MP in nevladno organizacijo Amber Alert Europe pridružila mednarodni preventivni kampanji, poimenovani Ples petih korakov.

Cilj kampanje je med ljudmi povečati zavedanje o posledicah t. i. spletnega groominga pri otroci. V zadnjem času se je namreč povečalo število žrtev spletnega grominga. Po mnenju snovalcev projekta je bežanje otrok od doma velikokrat ključni pokazatelj, da je otrok žrtev groominga ali podobnih spletnih zlorab in izsiljevanj. Otroci potem zaradi pomanjkanja razumevanja v socialnem okolju o svoji stiski ne more spregovoriti z odraslo zaupno osebo in je beg edina smiselna odločitev.

Zaradi tega je nujno, da so starši, vzgojitelji, stari starši, teti, strici … seznanjeni z nevarnostmi spleta, predvsem pa s tem, kako prepoznati stisko otrok, ki so žrtve spletnih zlorab.

Kako prepoznati spletno nadlegovanje – grooming?

O groomingu govorimo, ko nekdo z otrokom zgradi spletno (ali realno) zvezo in otroka nato preslepi oziroma ga prisili v določeno seksualno dejanje, npr. fotografiranje ali snemanje video posnetka s spolno vsebino.

Običajno se začne z nedolžnim pogovorom, ki se nadaljuje s pogovorom s seksualno tematiko, pošiljanjem golih fotografij ali videoposnetkov (sexting), prenašanjem spolnih dejanj preko spletne kamere ali pa se spletni zlorabljalec z otrokom celo dobi v živo.

Spletni grooming v večini primerov poteka v petih korakih:

• vzpostavljanje prijateljstva: Spletni groomer bo začel komunicirati z otrokom, pri tem se bo pogosto pretvarjal, da je tudi sam otrok ali najstnik. Groomerji ponavadi otrokom pošiljajo veliko sporočil preko različnih kanalov na družbenih omrežjih, pogovor pa se nato nadaljuje v spletnih klepetalnicah.
• ohranjanje prijateljstva: Groomer bo z različnimi komplimenti poskušal prijateljstvo z otrokom dvigniti na nivo tesnejšega odnosa. Prizadeval si bo za vzpostavitev zaupnih odnosov, ki bodo temelj za kasnejše izsiljevanjem.
• ocenjevanje tveganja: Groomer se bo začel zanimati za otrokovo življenje, za družinsko situacijo, njegove odnose s starši/učitelji/prijatelji, spraševal bo o otrokovem prostem času. Otroku bo govoril in ga pregovoril, da bo verjel, da je njun odnos poseben in je skrivnost. Želel bo vedeti, kdo v družini še uporablja računalnik ter kje v stanovanju se računalnik nahaja. S tem prepreči, da bi ga pri njegovem početju zalotil otrokov starš ali skrbnik.
• izolacija otroka: Groomer bo poskušal otroka izolirati od njegovih staršev, prijateljev. Predstavljal se mu bo kot njegov edini zaupnik in prijatelj. Včasih otroka celo naščuva, da njegovi starši in prijatelji niso vredni zaupanja in da lahko zaupa samo njemu.
• pogovor o spolnosti: Otroka postopoma navaja na tematiko spolnosti. Sprva pošilja zelo subtilna seksualna sporočila, ki se nanašajo na otrokov videz ali telo. Groomer poskuša izvedeti, koliko otrok ve o spolnosti, nato pa ga začne spodbujati, da mu pošilja svoje intimne fotografije. Te nato služijo za izsiljevanje, s katerim poskuša dobiti še več fotografij ali izsiliti srečanje v živo.

Grooming se nato lahko nadaljuje z dejanskim spolnim odnosom. Včasih groomer svojo žrtev prepriča v udeležbo v spolnih aktivnostih – otroka denimo posname med določenim spolnim aktom. Do tega ga pripravi tako, da ga čustveno izsiljuje ali pa ga prepriča, da je spolni odnos med njima nekaj normalnega.

Ob tem je treba poudariti, da je vsak primer groominga specifičen. Spletni groomerji so še posebej dobri v pretvarjanju.

Groomerji je lahko marsikdo

Iluzorno bi bilo mišljenje, da obstaja samo en tip groomerja. Veliko različnih ljudi uporablja internet z namenom, da bi otroke preslepili, prisilili ali prepričali v to, da jim pošljejo svoje gole fotografije. Pogosto to storijo odrasli, ki se pretvarjajo, da so otrokovi vrstniki, ni pa vedno tako. Včasih se niti ne trudijo zakriti svoje starosti ali spola. Otroku se predstavijo kot športni trenerji, slavne osebnosti, influencerji, vse le zato, da bi z otrokom razvili t. i. pokroviteljski tip razmerja.

Groomer je lahko kateregakoli spola, starosti, narodnosti, rase, tudi njihov videz je različen. Grooming se lahko dogaja zgolj kratek čas, včasih pa lahko traja več let. Včasih groomerji z otrokovo družino celo vzpostavijo prijateljske odnose, da bi si pridobili zaupanje staršev.

Groomerji se največkrat izdajajo za otrokove vrstnike, otroku govorijo, da imajo podobne interese in težave, kot oni. Tako vzpostavijo zaupen odnos, ki se kasneje spremeni v izkoriščevalskega. Pogosto se groomerji zakrijejo za fotografijo nekoga drugega, ki po starosti izgleda podoben otroku. Groomerji včasih vzpostavijo stik s samo enim otrokom, včasih pa z več otroki naenkrat in počakajo na to, da se eden od njih odzove.

Groomerji uporabljajo iste spletne strani, igrice in aplikacije, kot jih uporabljajo otroci. Veliko časa namenijo temu, da bi otroka dobro spoznali, pozanimajo se o otrokovih interesih in to znanje uporabljajo, da bi z njimi zgradili odnos.

Otrokom začetna pozornost ugaja, saj mu groomer nudi podporo, izkazuje razumevanje ali izraža potrditve. Na tak način z manipulacijo, izsiljevanjem in kontrolo otroka počasi izolira od njegovih prijateljev in družine.

Kako prepoznati znake, ki kažejo na to, da je otrok postal žrtev spletnega groominga?

Če svojega otroka dobro poznate, potem bodite pozorni na vsakršno spremembo vedenja, ki ni povezana z odraščanjem. Lahko se zgodi, da se bo otrok obnašal na način, ki se bo sicer zdel normalen za najstnika, v resnici pa bo prikrival težave, s katerimi se sooča. Vsi alarmi vam morajo goreti takrat, ko otrok začne skrivnostno odgovarjati na vprašanja, kako preživlja svoj prosti čas (tudi na spletu), ko ima denar, ki ga ni dobil od staršev, ali nove stvari, kot so oblačila, mobilni telefon, za katere ne zna pojasniti izvora.

Da je nekaj narobe lahko sklepate takrat, ko začne otrok popivati ali se drogirati, ko preživlja več časa na družbenih omrežjih in mobilnih napravah ter postaja vznemirjen, odsoten ali pod stresom. Da se v otrokovem življenju dogaja nekaj, kar nedvomno ni primerno za njegovo starost, lahko nakazuje tudi njegovo seksualizirano vedenje, jezik ali znanje o spolnosti, ki za otrokovo starost ali razumevanje ni primerno.

Včasih pa lahko otroci zaradi odnosov, ki so jim izpostavljeni na spletu, več časa preživijo stran od doma, ali so celo pogrešani za nekaj časa.

Vsak otrok lahko postane žrtev groominga, še posebej pa so temu izpostavljeni otroci s posebnimi potrebami, zanemarjeni ali otroci, ki so žrtve nasilja. Groomerji bodo izkoristili vsako ranljivo točko pri otroku, da se bodo lahko z otrokom povezali, ta pa bo od njih postal odvisen, kar zmanjšuje možnosti, da bi otrok o njunem odnosu komu povedal.

Posledice groominga so lahko kažejo tudi v težavah z nespečnostjo, anksioznostjo ali s pozornostjo. Grooming lahko otroke privede tudi do občutkov sramu in krivde, težav s hranjenjem, težav z drogo in alkoholom, samopoškodovanja, ali celo do samomorilnih misli.

Nekaj praktičnih nasvetov, kako preprečiti grooming

Z otrokom se pogovorite o prednostih in slabostih svetovnega spleta. Pojasnite mu, da nimajo vsi spletni »prijatelji« namena ostati zgolj »prijatelji«, nekateri želijo otroke izkoristiti za zadovoljitev svojih izprijenih potreb.

Otrokom povejte, da se lahko o neprijetni situaciji, v kateri so se znašli na spletu, vedno pogovorijo z odraslo osebo, ki bo otroku nudila pomoč, če bo v težavah.

Računalnik postavite v dnevno sobo ali pisarno in vzpostavite nadzor nad otrokovimi spletnimi dejavnostmi. Če je le mogoče, naj otrok računalnika nima v svoji spalnici.

Z otroki se pogovorite o tem, katere so vsebine, ki jih o svojem življenju lahko delijo na spletu. Pojasnite mu, da podatki, kot so rojstni datum, naslov, šola, ki jo obiskuje, podatki o bančnem računu, podatki o starših itd., ne sodijo na splet. Še posebej naj ne objavljajo in ne pošiljajo svojih intimnih fotografij.

Otrokom pojasnite, da v trenutku, ko fotografijo pošljejo ali objavijo, nad njo za vedno izgubijo nadzor. V zgolj nekaj minutah se slika namreč lahko razširi na tisoče spletnih naslovov in družbenih omrežij.

Članek je bil objavljen na spletni strani Slovenec

https://www.slovenec.org/2021/05/25/starsi-prepoznajte-spletno-nadlegovanje/