Vrednote mladih so se v zadnjih desetletjih močno spremenile in posledično tudi odnos do spolnosti, alkohola, drog … Že sam podatek, da je starostna meja prvega spolnega odnosa padla in da so 11- in 12-letniki spolno aktivni, je skrb zbujajoč. Prav tako se ob tem, da je bistveno več osnovnošolcev na kakšni substanci, postavlja vprašanje, kako dobra družba smo.

Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je pred kratkim izdal publikacijo »Spotlight on Adolescent Health and well-being«, kjer so podani podatki o fizičnem zdravju, socialnih odnosih in duševnem zdravju 227.441 mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, iz 45 držav, med katerimi je tudi Slovenija.

Slovenski mladostniki se visoko uvrščajo pri samooceni zdravja in zadovoljstva z življenjem, sta pa med njimi pogosto prisotna nasilno vedenje in uporaba alkohola.

Slovenski mladostniki so nasilni

Raziskava je pokazala, da slovenski mladostniki sicer ne uživajo več pogosto sladkarij in sladkanih pijač ter da se stanje izboljšuje tudi na področju telesne aktivnosti ter uživanja sadja in zelenjave. Poznajo se pozitivni učinki ukrepov in aktivnosti na področju preprečevanja debelosti. Še pred nekaj leti je bilo namreč število mladostnikov, ki so imeli prekomerno telesno težo, alarmantno.

Zelo pa zbujajo skrb podatki, da se nahajamo v prvi tretjini med državami glede nasilja med mladostniki, trpinčenja v živo in prek spleta ter pretepanja, pitja alkoholnih pijač in uporabe marihuane in da ima le manjšina mladostnikov redne obroke s starši. Ob tem ne moremo mimo tega, da je velika povezava med  odnosom v primarni družini in poseganjem po prepovedanih substancah in nasilju. Kot kaže, starši ne znajo ali ne zmorejo več ustvariti pristnega odnosa z otroki, posledično pa v družbo pošiljajo nevzgojene in jezne posameznike, ki imajo težave z lastno identiteto. Kar pa na dolgi rok ni dobro za družbo.

Od 2002 do 2018 se je marsikaj spremenilo

V času od leta 2002 do 2018 se je vedenje slovenskih mladostnikov v marsičem spremenilo. Tedenska in dnevna kajenje in opitost sta se zmanjšala. Povečalo se je zadovoljstvo z življenjem in ocena zdravja je višja.

Leta 2018 je več mladostnikov redno zajtrkovalo, uživalo sadje in zelenjavo kot leta 2002. Znižal se je tudi odstotek mladostnikov, ki redno uživajo sladkane in energijske pijače, zvišal pa se je odstotek redno telesno dejavnih.

Žal pa se je v tem obdobju pomembno povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov. Bistveno se je zvišal odstotek mladostnikov, ki so trpinčili vrstnike, in odstotek trpinčenih med 15-letniki. Zvišal se je tudi delež mladostnikov, ki so se v zadnjih 12 mesecih poškodovali in so zaradi tega potrebovali zdravstveno oskrbo.

Osnovnošolci so vse bolj obremenjeni s šolo

V tem času se je odstotek 11- in 13-letnih mladostnikov (osnovnošolci), ki imajo radi šolo, znižal, a se je povečal odstotek 15-letnikov (osnovno- in srednješolci), ki imajo radi šolo. Ob tem ne smemo pozabiti, da gre tu za večino srednješolcev in da je že dlje časa znano, da je osnovnošolski program zelo slab ter da so med osnovnimi šolami velike razlike.

Občutek obremenjenosti zaradi šole se je pri 11-letnih in 15-letnih dekletih zvišal, pri fantih v istih starostnih skupinah se je znižal. Velik izziv za v prihodnje je vsekakor, kako zmanjšati občutke obremenjenosti s šolo, kar pa bo nedvomno terjalo nujno spremembo učnega načrta.

Mladostniki imajo vse več težav z duševnim zdravjem

Rezultati raziskave so razkrili zelo skrb zbujajoče podatke, in sicer, da se s starostjo duševno zdravje mladostnikov slabša, še posebej pri dekletih. Eden od štirih mladostnikov poroča, da se počuti živčen, razdražljiv ali ima težave s spanjem vsaj enkrat na teden.

Ključne ugotovitve raziskave

Raziskava je pokazala kar nekaj alarmantnih podatkov, ki kričijo po spremembah tako v šolskem sistemu kot tudi v primarni družini. Veliko preveč mladostnikov je prepuščenih sami sebi in svoje vedenje preusmerjajo v zelo nekonstruktivno vedenje.

Vsaj eden od štirih mladostnikov poroča o tem, da je vsak teden živčen, razdražljiv ter da ima težave s spanjem.

Žal je že več kot eden od desetih mladostnikov izkusil spletno trpinčenje (poniževanje, zmerjanje, blatenje, obtoževanje, izsiljevanje, grožnje …) v zadnjih nekaj mesecih.

Srhljiv je podatek, da eden od štirih spolno aktivnih 15-letnikov pri zadnjem spolnem odnosu ni bil zaščiten s kondomom ali kontracepcijskimi tabletami. V lanskem letu je bila najmlajša deklica, ki je rodila, stara 12 let in vsako leto vsaj tri 15-letnice rodijo svojega prvega otroka, kot kažejo podatki.

Alkohol je očitno vtisnjen v naš DNK, zato ni presenetljivo, je pa vsekakor narobe, da je bil v svojem življenju eden od petih mladostnikov, starih 15 let, že opit dvakrat ali več, med njimi 22 odstotkov fantov in 18 odstotkov deklet.

Zaskrbljujoča je tudi ugotovitev, da se več kot eden od desetih mladostnikov s prijatelji raje pogovarja prek interneta kot v živo. Pri tem so fantje tisti, ki se jim zdi takšen način komunikacije varnejši. Po drugi strani pa je več kot eden od treh mladostnikov v »onilne« stikih s prijatelji skoraj ves čas v dnevu.

Dejstvo je, da se je kar nekaj stvari pri vzgoji v zadnjih nekaj letih zalomilo, in skrajni čas je, da se poišče celostna rešitev tako na primarni kot na sekundarni ravni. Otroci so naša prihodnost, a glede na trenutno stanje ta ni ravno obetajoča.

Članek je bil objavljen na spletni strani Slovenec https://www.slovenec.org/2020/06/14/nasilje-in-alkohol-sta-osrednji-tocki-slovenskih-mladostnikov/