Sem kar šolski primer zdravljenega alkoholika. Moj oče je bil alkoholik, ki je tudi umrl zaradi posledic alkoholizma. Alkoholizem je bil del mojega življenja že od rane mladosti. Ker je oče pil, sem pil tudi sam, že zelo zgodaj, prezgodaj. Moji začetki pitja tako segajo v zgodnja otroška in domala že v vrtčevska leta.

Pri 15 sem odšel od doma in v tem času svojo ljubezen do alkohola nadgradil. Kljub temu da sem bil že zaposlen, svojega odnosa do alkohola nisem spremenil, čeravno bi mogoče kdo to pričakoval. Raje sem poiskal takšno družbo in prijatelje, kjer se je veliko in pogosto pilo. Vse za to, da sem lahko svojo ljubezen do alkohola gojil.

Za marsikoga je bilo služenje vojaškega roka prelomni dogodek, ko je začel manj piti ali je celo prenehal. Jaz sem bil del tiste statistike, ko so začeli še bolj piti, ker sem lahko in ni bilo nobenih sankcij, če sem v kasarno prišel pijan. Nisem pa bil agresiven, nadležen, ampak prav zabaven pijanček, ki je skrbel za šov.

Po vrnitvi z obveznega služenja vojaškega roka sem se zaposlil, ponovno v službi, ki mi je omogočala pitje, se celo poročil in postal oče. Moje delo je zajemalo veliko terenskega dela, kjer sem bil sam s sabo, stran od doma in družine. Nihče ni nadzoroval ali opazoval mojega pitja, zato so bili prekomerno pijančevanje in večeri s prijatelji dnevno na urniku.

Ko so v podjetju, kjer sem delal, začeli »težiti«, da se stranke na terenu pritožujejo, da sem pijan, sem si našel novo službo. Slučajno takšno, kjer sem vedel, da alkohol teče v potokih, saj je bila večina novih sodelavcev mojih »šank prijateljev«. Ženi pa sem svojo odločitev obrazložil s tem, da sem se zaposlil za višjo plačo.

Kombinacija alkohola in dela pri vseh v podjetju nikoli ne prinese srečnega konca. Napake pri delu, zamujanje, neopravljeno delo so botrovali temu, da sem bil odpuščen.

Pričakovano sva se z ženo začela prepirati. Ker sem bil več doma, je v ospredje prišla tudi moja ljubezen do alkohola. Hkrati pa mi je zaradi že leta prekomernega pitja začelo nagajati zdravje. Zdravstvene težave so se samo vrstile, sledile so preiskave, obiski tisoč in enega specialista, dokler nisem dobil diagnoze – vse težave so imele skupno točko: ALKOHOL.

Jaz pa že nimam težav z alkoholom, ni šans. Ne bi ponovil besed, ki sem jih takrat izrekel zdravniku, ki mi je obrazložil, da imam težave in da bom moral nehati s pitjem. Še danes me je sram zaradi izrečenega. Bil sem užaljen, jezen, besen ter prizadet. Kdo so oni, da bodo meni govorili, da sem pijanec.

Odločil sem se, da ne bom več obiskoval zdravnikov, ker nimajo pojma, kaj delajo. A kaj ko so se prepiri doma stopnjevali, pa tudi s službo nisem imel sreče, ker pijančka nihče ne zaposli. Jaz pa sem razloge za to videl v vsem drugem.

Življenje je postalo nevzdržno, prepiri doma, dolgovi zaradi mojega pitja in kockanja so me pahnili tako daleč, da sem začel jemati pomirjevala. Kar nikoli ni bila dobra kombinacija. Doma ni bilo več razumevanja, spoštovanja in zaupanja, samo še kričanje, obtožbe, zmerljivke in zamere. Imel sem razlog, da sem pričel še bolj piti.

Ni me ustavilo zdravje, niti ko sem zaradi alkohola pristal v bolnišnici in so me komaj rešili. Takrat sem potem nekaj časa abstiniral, ampak potem sem nadoknadil vse zamujeno. Bolnišnica in abstiniranje ter potem še hujše pitje je bil zame začaran krog.

Padel sem tako nizko, da sem še samo pil, zame drugega ni bilo. Ko me je žena zapustila, sem želel narediti samomor. Zbudil sem se v bolnišnici in takrat sem se odločil, da tako naprej več ne gre. Uspel sem uničiti vse – zakon, zdravje, službo, vse odnose.

Šel sem na zdravljenje in si začel postavljati novo življenje. Po zdravljenju sem si našel službo, brez težav. Se odločil za dodatno izobraževanje in naredil srednjo šolo in potem še fakulteto. Na zdravljenju sem si našel novo partnerko, s katero živim še danes. Z bivšo ženo nisva nikoli uredila odnosa, zanjo sem še vedno pijanec, nesposobnež in revež. Kar me načeloma ne bi motilo, če ne bi imela skupaj otrok, saj je to svojo politiko prenesla nanje.

S sinom sva zgladila odnos, ko je pristal v moji skupini zdravljenih alkoholikov. Veliko dela še imava, a počasi presegava vzorce, ki so del moje družine. Želim si le, da bi še ostali otroci dojeli, da ni vse tako črno-belo.

Članek je bil objavljen na spletni strani Slovenec https://www.slovenec.org/2021/03/17/najtezje-je-priznati-da-imas-tezave/