Ljudje smo bitja čustev in nas večino življenja tudi vodijo. V odnosih z drugimi si dovolimo del čustev spustiti na plan. Globlji kot je odnos, več čustev je v igri. Žal pa nas lahko le oseba, ki smo jo imeli ali jo imamo najraje, tudi najbolj prizadene. Drugi te moči nimajo.

Dostikrat pa se zgodi, da zaradi lastne prizadetosti, ega in nuje, da smo prvi slišani, ne izrečemo besed »rad/a te imam«, »ponosen/a sem nate« ali »oprosti mi«. Včasih se le sprašujemo, kaj lahko še naredimo, da nas bo nekdo imel rad, kaj naj še rečemo, da bomo deležni tistega objema in besed »oprosti mi«. Trma včasih zmaga in nam ljuba oseba odide, ne da bi se z njo spravili ali ona z nami.

Na koncu ostaneta le praznina in grob, na katerega se lahko vračamo, jočemo in prosimo ali se zgolj spominjamo lepih trenutkov. A grob ni vse, tudi prižgana svečka doma in iskrena molitev delata čudeže.

Prav tako pa lahko ogromno naredimo z meditacijo in z njo »stopimo v stik« z ljubljeno osebo, ji povemo, da jo pogrešamo, da jo imamo radi, ali celo, da ji oprostimo.

Ena izmed ljudskih vraž pravi, da ko oseba umre, pride v sanjah tretji dan k nam in nam pove tisto, česar nam v času življenja ni mogla, na nas pa je, da se odločimo, če bomo to sprejeli. Prav tako vraže pravijo, da oseba, ki še ni opravila te zemeljske naloge v celoti, bo z nami kot angel varuh. Zato se nam bodo dogajale čudne stvari.

A ne glede na to, v kaj verjamete, kaj čutite, so načini, kako najdete notranji mir, kar pa je tisto, kar je na koncu najbolj pomembno. Tega vam ne bodo dale prižgane sveče na grobu, urejen grob ali najlepša ikebana, ta mir si boste dali le sami, ko si boste dovolili in spustili vse tisto, kar vas pri tem ovira.

Kaj je meditacija?

V novodobnem času je zelo težko opredeliti, kaj je meditacija, ne da bi ob tem kdo pomislil tudi na vse novodobne »prenove duha« in »sekte«, ki ljudem le jemljejo denar, a nič ne dajo. Ljudje so upravičeno skeptični do tega.

Meditacija ima dolgo zgodovino in sam izraz izhaja iz besede meditatio, kar pomeni premišljevati, oblikovati. Torej je meditacija dejanje, kjer posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel nekaj več ali da bi se preprosto umiril. Gre preprosto za »preseganje« samega sebe.

Meditacijo poznajo tako v športu kot v različnih verstvih, tudi v krščanstvu. Skupna točka vsem pa je, da se posameznik umiri do te točke, da zmore več, da najde odgovore v sebi in da pride v stik s sabo.

Meditacija iz kaosa čutenj naredi red. Športnik z njo umiri svoje misli, telo in zmore še tisto nekaj več, česar v stanju kaosa ne bi zmogel, ne glede na to, kako močno je treniral.

Človek, ki živi stresno, v kaosu, z meditacijo umiri svoje misli, jih spravi v red in začne reševati nastalo situacijo korak za korakom.

Nekdo, ki ima »nedokončane posle« z umrlim, pa lahko s pomočjo meditacije pride do zaključkov in »posel zaključi«.

Z meditacijo lahko najdete svoj notranji mir

Prvi predpogoj, da bo vaša meditacija uspešna, je, da ne pričakujete ničesar. Vsak se na meditacijo odzove drugače, nekateri se ne zmorejo umiriti in odtavati v svoje misli in ni nič narobe z njimi. A bolj ko to postane vaše rutina, lažje je.

Če ste začetnik in še nikoli niste meditirali, razen v šoli pri kakšni šolski športni uri, kjer je učiteljica preizkušala nove pristope, si najprej najdite kraj v domu, kjer boste imeli mir ter kjer se vsekakor počutite varno.

V tem varnem prostoru se udobno namestite, ali se uležete ali sedite, ni pomembno, pomembno je le, da vam je udobno. Vsekakor boste marsikje brali, da mora biti telo v posebnem položaju – da sedite po turško in imate roke na nogah ter dlani obrnjene navzgor ali da če sedite na stolu, morajo biti noge trdno na tleh in ponovno roke na vaših kolenih. Celo za ležanje boste brali, da morate biti na hrbtu z rokami ob strani ter z dlanmi, obrnjenimi navzgor. Načeloma vse to drži, a pred tem sta vsekakor udobje in občutek varnosti.

Udobno ste se namestili, varno se počutite in mir tudi imate. Lahko si prižgete svečko ali celo meditativno glasbo (na spletu je kar nekaj primerov). Prostor naj bo malo zatemnjen.

Zaprite oči in globoko vdihnite in izdihnite. Res je tudi, da je pravilna tehnika dihanja skorajda nujna, a če boste preveč časa namenili temu, boste kaj kmalu obupali. Za prvič ali vsaj na začetku je nujno, da se zmorete osredotočiti na dihanje, tako na vdihe in izdihe, in jim tudi sledite.

Ko boste začutili, da je vse, kar še ujamete, zgolj vaše dihanje ter niti ne slišite več glasbe ali drugih glasov ter ste v dihanju popolnoma sami, se začnite zavedati svojega telesa, začutite svoje telo od prstov na nogah do las na glavi. A pot vašega čutenja naj gre počasi.

Ko boste tako začutili svoje telo v celoti, se spomnite na najsrečnejši dogodek v življenju. Prikličite si ga pred oči, začutite ga, vsak vonj, glas, okolje, barve, okus, ljudi, ki so bili del tega, in predvsem veselje, ki ste ga ob tem začutili. Zahvalite se za ta dogodek.

Nato si v misli prikličite kraj, kjer se počutite najvarnejše. Začutite ga, začutite vonj, glasove, okus, barve, celotno okolico vašega varnega kraja. Ko boste prepleteni v tem okolju, k sebi pokličite osebo, s katero se želite pogovoriti, jo videti, objeti, ji povedati vse tisto, česar niste zmogli, ko je bila še živa.

Ko pride do vas, vedite, da ste vi voditelj meditacije in da ste vi tisti, ki postavljate pogoje. Pogovorite se torej s poklicano osebo, povejte ji tisto, česar ji v času življenja niste mogli. Vprašajte jo vse tisto, česar poprej niste upali. Odgovori vas bodo presenetili.

Po končanem pogovoru se tej osebi zahvalite, dajte ji dovoljenje, da gre, da je svobodna, saj s tem osvobodite tudi sebe.

Ko odide, se ponovno spomnite svojega najsrečnejšega dogodka v življenju, začutite ga v celoti in se na koncu zanj tudi zahvalite.

Nato se ponovno osredotočite na svoje telo, na dihanje, in ko boste pripravljeni, lahko mirno odprete oči.

Tovrstne meditacije ne smete opravljati vsak dan, le npr. neko obdobje, največ tri mesece, na vsake tri dni. Več od tega ne bo dalo učinka, hkrati pa lahko povzroči kaos, da ne boste več vedeli, kaj je res in kaj ne.

Poslovite se lahko tudi s pismom

Čeravno meditacije lahko dajo veliko, so lahko tudi nevarne. Je pa pisanje pisma čisto varno in tudi prav tako učinkovito.

Edino, kar potrebujete, je list papirja, pisalo in sveča. Na list papirja lastnoročno zapišete svoje misli o umrlem – tiste boleče, neizrečene. Začnete pa z Dragi/a … in pišete in pišete, dokler niso na listu zadnje besede.

Ne berite za sabo, list papirja le zažgite in ob tem izrecite besede »dovolj je bilo, svoboden/svobodna si«. Vajo lahko ponovite čez tri dni. In to počnete tako dolgo, dokler za to osebo ne boste imeli več potrebe karkoli zapisati. Takrat boste svobodni.

Članek je bil objavljen na spletni strani Slovenec https://www.slovenec.org/2020/11/01/meditacija-za-stik-z-ljubljeno-rajno-osebo/