Vsi imamo tiste dneve, ko se zdi, da sreča ni na naši strani. Želenega nismo dosegli, znajdemo se v nepredvidenih težavah, iz katerih ne vidimo izhoda, morda se poleg tega še spremo s prijatelji ali partnerjem. »Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha,« pravi slovenski pregovor in vsak problem se da rešiti.
Ob težavah se lahko počutimo prestrašene, ker ne vemo, kako se soočiti z neprijetnimi mislimi, čustvi, telesnimi občutki ali vedenjem. Misliti lahko začnemo, da se te težave dogajajo le nam, da nas nihče ne razume, kaj doživljamo in da jih ni mogoče rešiti.
Ne glede na to ali ste se znašli na razpotju odločitve ali imate težavo, ki vas izčrpava, se lahko s proaktivnim pristopom k reševanju težave izognete slabim občutkom dvoma vase in brezupa. Osredotočite se morate le na to, kaj lahko storite, namesto na stvari, na katere nimate vpliva. Skušajte spremeniti kar lahko ter sprejmite tisto, kar ne morete spremeniti.
Vsekakor pa je veliko lažje se zateči v »novodobne« izraze, ki opravičijo našo nemoč in menda se s temi stanji soočajo mnogi uspešni ljudje, ki so že o tem začeli govoriti. Biti depresiven, anksiozen in izgorel je »in«, a vsa ta stanja nikakor niso »in«, predstavljajo resno motnjo. Predvsem pa je potrebno biti zelo previden pri postavljanje dijagnoz.
V Inštitutu Eteos vam bomo pomagali opredeliti stanje v katerem ste se znašli in vam bomo pomagali pri korakih iz stanja, pa naj gre zgolj za »fazo« ali za resno t. i. psihično stanje. Pišite nam na eteos.zdt@gmail.com ali na info@instituteteos.si ali pokliče na 031 555 877, kjer vam bomo pomagali in vas usmerili k pravem strokovnjaku. Da bo pa odločitev lažja, pa v nadaljevanju zelo grob opis tega, kaj posamezno »stanje«, ki je prevečkrat zlorabljeno, dejansko je.
DEPRESIJA
Deoresija je duševna motnja, ki vpliva na naše razpoloženje, misli, čustva, vedenje in telesno počutje ter posledično prizadene celotno naše delovanje. Znaki se pojavljajo postopoma in jih, vsaj v začetku, sploh ne opazimo, ali pa jih celo zamenjamo z drugimi obolenji.
Depresija se lahko pojavi v različnih oblikah:
- Velika depresivna motnja oz. klinična depresija je najbolj intenzivna oblika depresije. Posameznik je depresiven večji del dneva, vsak dan, cel teden.
- Kronična depresija ali distimija je blažja oblika depresije. Je precej manj očitna oblika, a lahko traja tudi leta. Ima manj simptomov v primerjavi z drugimi oblikami, vendar pogosto traja veliko dlje, običajno dve leti ali dlje.
- Atipična depresija je oblika depresije, ki je ne spremljajo tipični simptomi. Veliko ljudi se z atipično depresijo sreča že v zgodnjih najstniških letih. Kljub imenu ‘atipična’, je v resnici zelo pogosta podvrsta depresije.
- Poporodna depresija je duševna stiska, ki jo pri novopečenih mamicah spremljajo občutki krivde, nemoči, žalosti in utrujenost.
- Predmenstrualna disforična motnja je resnejša oblika predmenstrualnega sindroma (PMS). Pojavi se približno en teden pred nastopom menstruacije in izgine po koncu menstruacije. Velika večina žensk v plodnih letih se srečuje s spremembami počutja na različnih točkah menstrualnega ciklusa. Spremlja jo vrsta čustvenih in fizičnih simptomov, med drugim tudi bolečine v mišicah in sklepih, težave s koncentracijo, huda utrujenost, tesnobnost, intenzivna jeza, vročica, spremembe teka in glavoboli.
- Sezonska razpoloženjska motnja (SAD) ali sezonska depresija se največkrat pojavi jeseni in traja vse do pomladi.
- Bipolarna motnja, nekoč znana kot manična depresija, je motnja duševnega zdravja, ki jo zaznamujejo izmenjujoča se obdobja depresije in izjemno dobrega razpoloženja. Zanjo so značilne zelo intenzivne spremembe čustev, spremembe spanca in nenavadno vedenje nasploh.
10 tipičnih simptomov depresije:
- Občutek nemoči in brezupa., Izguba zanimanja za vsakodnevne dejavnosti. Najbolj značilna je izguba zanimanja za hobije, ki so prej predstavljali velik del vašega življenja. Značilna sta tudi bistveno zmanjšano zanimanje za družabne dogodke s prijatelji in spolno aktivnost.
- Spremembe teže in teka. Depresijo lahko spremlja tako huda izguba telesne teže kot veliko pridobljenih kilogramov. Spremembe za več kot 5 odstotkov telesne teže na mesec so zaskrbljujoče in skupaj z drugimi znaki opozorilni znak, da je morda prisotna depresija.
- Spremembe spanca. Občutki jeze in razdraženosti. Ker gre za resno motnjo, so za depresijo značilne resne in hude spremembe v obnašanju. Oseba je zelo hitro prizadeta, razočarana, jezna ali celo nasilna. Zelo nizka je toleranca, temperament pa hiter.
- Izguba energije. Občutki fizične, čustvene in duševne utrujenosti. Telo je težko in tudi najbolj enostavna vsakodnevna opravila (npr. obisk trgovine) lahko povzroči hudo utrujenost. Oseba potrebuje več časa za vsakodnevne dejavnosti.
- Samosovraštvo.
- Nepredvidena brezglava dejanja.
- Težave s koncentracijo in spominom.
- Nepojasnjene bolečine. Bolečine v obliki glavobolov in bolečin v trebuhu ter mišicah in sklepih.
Manj tipični simptomi:
- Nenehno delo.
- Slaba osebna higiena.
- Težave v osebnih odnosih.
IZGORELOST
Izgorelost se kaže v treh stopnjah, ki se razlikujejo po številu in intenzivnosti simptomov: 1. stopnja izgorevanja – izčrpanost, 2. stopnja izgorevanja – ujetost, 3. stopnja izgorevanja – sindrom adrenalne izgorelosti (SAI).
Ključni simptom izgorevanja je deloholizem oziroma pretirano angažiranje. Kronična utrujenost in odpor do dela še ne pomenita izgorelosti, ampak sta najpogosteje simptoma delovne izčrpanosti, ki je normalna posledica pretiranih delovnih obremenitev.
Znaki 1. stopnje izgorelosti (izčrpanost):
- Občutku kronične utrujenosti, zmanjšanje rezilientnost (prožnost, odpornost) in zanikanje slabega počutja, prva stopnja utegne trajati tudi do dvajset let.
- Najznačilnejša simptoma sta deloholizem (in/ali pretirano čustveno angažiranje) in utrujenost. Telesni znaki: kronična utrujenost, bolečine, povišan krvni tlak, panični napadi, težave s prebavili, motnje spanja.
- Čustveni znaki: tesnoba, razočaranje, frustriranost, nemoč, razdražljivost, depresivni občutki.
- Kognitivni znaki: duševna utrujenost, manjša prožnost in sposobnost prilagajanja spremembam.
- Vedenjski znaki: deloholizem, odmik od ljudi, zanikanje utrujenosti, zanikanje osebnih meja, prednost imajo potrebe drugih.
Znaki 2. stopnje (ujetost):
- Velika izčrpanost, občutki krivde ter nihanje samopodobe med idealizacijo in razvrednotenjem. Druga stopnja izgorevanja lahko traja tudi leto ali dve.
- Najznačilnejša simptoma sta močan občutek ujetosti in nemoč, da bi kar koli spremenili.
- Telesni znaki: velika izčrpanost, bolečine, glavoboli, alergije, upadi energije (občasno zmanjšanje ravni kortizola).
- Čustveni znaki: občutek ujetosti, odpor do dela, idealizacija, občutek krivde, jeza, samomorilne misli, želja po umiku.
- Kognitivni znaki: nihanje samopodobe, težave s spominom in koncentracijo.
- Vedenjski znaki: deloholizem, čustveni izbruhi, cinizem, grobost, odtujevanje od bližnjih, zanikanje svojih potreb, menjava delovnega mesta ali življenjskega okolja.
Znaki 3. stopnje izgorelosti (sindrom adrenalne izgorelosti – SAI) – Stanje pred zlomom:
- Vsi simptomi na vrhuncu ne more več prilagajati spremembam okoliščin.
- To stanje lahko traja nekaj mesecev.
- Za obdobje tik pred zlomom je značilno nihanje med deloholizmom in izčrpanostjo, ki ga spremlja občutek vse večje razvrednotenosti (depresivnost).
- Telesni znaki: upadanje energije, slabša imunska odpornost, nespečnost.
- Čustveni znaki: močna tesnoba in strah, razočaranje, občutek odtujenosti, bes, sram, načrtovanje samomora.
- Kognitivni znaki: težave s spominom, izguba občutka za čas, izguba motivacije, izguba smisla, izguba občutka varnosti, oteženo odločanje, nezmožnost prilagajanja spremembam.
- Vedenjski znaki: negativizem, izbruhi besa in joka, prekinitev stikov, nihanje med deloholizmom in izčrpanim mirovanjem.
Adrenalni zlom:
- Popolna izgubo energije, velik psihofizični in nevrološki zlom, ki pogosto pripelje do hospitalizacije v psihiatrični ustanovi.
- Adrenalni zlom pomeni veliko in dolgotrajno izgubo energije.
- Telesni znaki: upadanje energije, slabša imunska odpornost, nespečnost, upad ravni kortizola.
- Čustveni znaki: močna tesnoba in strah, razočaranje, občutek odtujenosti, globoka depresivnost, bes, sram, načrtovanje samomora.
- Kognitivni znaki: težave s spominom, izguba občutka za čas, izguba motivacije, izguba smisla, izguba občutka varnosti, oteženo odločanje, nezmožnost prilagajanja spremembam.
- Vedenjski znaki: negativizem, izbruhi besa in joka, prekinitev stikov, nihanje med deloholizmom in izčrpanim mirovanjem.
ANKSIOZNOST (TESNOBA)
Anksioznost je občutek tesnobe, živčnosti, zaskrbljenosti in napetosti.
Pogosti simptomi pri anksioznosti so motnje spanja, kronična izčrpanost, glavobol, bolečine v prsih, trebušna nervoza, napetost mišic vratu in hrbta, otrple okončine, občutek cmoka v grlu in drugi psihosomatski simptomi.
Anksiozna označuje številne različne oblike anksioznosti:
- Generalizirana anksiozna motnja ali GAM: To motnjo zaznamujejo močni in dolgotrajni občutki tesnobe in strahu, ki segajo na številna področja. Oseba z GAM je nenehno v pričakovanju negativnega ali celo tragičnega dogodka na različnih področjih, kot so finance, zdravje, družina, delo ali drugo. Svojih skrbi ne more nadzorovati.
- Socialna anksioznost ali fobija: To je pretirana skrb in neobvladljiv strah pri povsem vsakdanjih družbenih stikih. Fobijo posamezniki pogosto občutijo pri telefonskih klicih, pri vsakdanjih opravilih, npr. obisku trgovine, banke, pri pogovorih z znanci … Oseba čuti, da jo drugi nenehno opazujejo in ocenjujejo. Boji se, da jo bodo drugi osramotili ali spravili v zadrego.
- Obsesivno-kompulzivna motnja ali OCD: To motnjo zaznamujejo prisilne misli ali dejanja, ki jih oseba doživlja kot mučne. Gre za neobvladljive misli, ki presegajo meje razuma. Ena izmed najbolj razširjenih oblik motnje je obsedenost s čiščenjem. Dejanja osebe poganja strah pred bakterijami, okužbami in umazanijo. Neprestano si temeljito umiva roke, čeprav po tem ni realne potrebe. Drugi tipični vedenjski vzorci osebe z OCD vključujejo štetje, zbiranje ali kopičenje predmetov, nenehno organiziranje ali pospravljanje in ponavljanje besed v glavi.
- Panična motnja: Silovit občutek groze se pojavi nenadoma. Pride lahko do paničnega napada, ki ga spremljajo pretirano potenje, bolečine v predelu prsi in razbijanje srca. Oseba ima občutek, da se duši ali čuti srčni napad, čeprav ga v resnici ne doživlja.
- Zdravstvena anksioznost ali hipohondrija: To je bolj specifična oblika anksiozne motnje in sega na področje zdravja, saj je prisoten bolezenski strah pred boleznimi. Osebo s hipohondrijo neprestano spremlja obsedenost z različnimi deli telesa in bolečinami ali neprijetnostmi. Oseba je osredotočena na delovanje določenega organa (npr. srca, možganov) ali na zdravje nasploh. Osebe z zdravstveno anksioznostjo pogosto iščejo pomoč pri osebnem zdravniku, saj jih spremlja prepričanje, da je z njihovim telesom nekaj narobe. Hipohondrija lahko povzroči tudi resnične fizične simptome, predvsem vrtoglavico, bolečine ali pritisk v prsih in otrplost. Tu se začne začarani krog: anksioznost povzroči fizične simptome, ti simptomi pa osebi služijo kot dokaz, da je prisotna resna bolezen. Namesto da bi oseba poiskala pomoč pri psihoterapevtu, se zateče k osebnemu zdravniku.
- Posttravmatska stresna motnja ali PTSM: Ta motnja nastane kot posledica preživljanja izjemno hudega dogodka ali travme. Pojavi se lahko kot intenziven odziv na izjemno hude dogodke, npr. naravne katastrofe, fizično ali spolno nasilje, teroristični napad, vojno, mučenje, nesreče, smrt bližnjega. V večini primerov se simptomi PTSM pojavijo v prvem mesecu po travmatičnem dogodku. PTSM ima resne posledice na posameznikovo vsakdanje življenje. Značilni so nenadni prebliski (angl. flashback) in spomini, hude nočne more, ponavljajoče se grozeče misli ali podobe ter fizični simptomi, kot so bolečine, potenje, tresenje in slabost.
